Štiričlanska zasedba karate kluba Obzorje Brežice se je tudi to poletje odpravila v zibelko karateja na Okinawo (Japonska), z namenom izpopolnjevanja že naučenega znanja in spoznavanja še neodkritih skrivnosti karateja pri največjih mojstrih te veščine. Tokrat sta se na pot odpravila tekmovalca Aljaž Šumlaj in David Bajs ter trenerja Franc Bajs in Darko Cicvarić.
Po 24 urnem potovanju iz Zagreba, od tega kar 19 ur v letalu, nas je že drugi dan za dobrodošlico na Okinawi dočakal tajfun Neoguri, najhujši v zadnjih desetih letih. Tajfun, ki je zahteval evakuacijo skoraj pol milijona prebivalcev južnih otokov je za cel dan ohromil življenje tudi v glavnem mestu Okinawe – Nahi. Zaprte so bile vse ustanove in trgovine, vrata pa so bila zaščitena s peščenimi vrečami. Zaradi tajfuna so nam odpadli tudi prvi treningi, zato smo se v hotelu družili s kolegi karateisti iz Argentine, ki so na Okinawo prišli dva tedna pred nami.
V sedežu IMGKA Goju Ryu karateja so nas na prvem treningu kot stare znance prisrčno sprejeli, in tudi mlajša člana so imeli občutek, da trenirajo doma in ne v daljni Japonski. Takoj po medsebojni predstavitvi in spoznavanju vseh članov smo pričeli s treningom. Na Okinawi se Goju Ryu treningi tradicionalno začnejo z osnovno kato Sanchin. Glede na visoko temperaturo in izjemno visoko vlago v zraku smo bili, kljub večerni uri, v hipu prepoteni. Sanchin kati je sledila prestavitev naših članov v boju s po štirimi nasprotniki, temu pa so sledile vaje utrjevanja telesa, ki so značilne za vadbo karateja na Okinawi. Nato smo se razdelili v nekaj skupin, glede na znanje, in pod nadzorom visokih mojstrov izpopolnjevali mojstrske kate. V naslednjih dneh so treningi potekali kar dvakrat na dan, in sicer individualni v jutranjih urah ter redni v večernih. Jutranji treningi so bili namenjeni predvsem Davidu in Aljažu, sta se pripravljala za izpit za mojstra karateja, ki sta ga oba tudi uspešno opravila ter tako postala prva mlajša člana našega kluba, ki sta mojstrski izpit opravila na Okinawi.
Kljub napornim treningom smo imeli nekaj časa tudi za obisk znamenitosti Okinawe, kot so Ocean Expo Park z ogromnim akvarijem, v katerem za 22,5 metrskim steklenim zidom plavajo kiti, morski psi in mante, v bližini pa je tudi bazen, v katerem delfini kažejo svoje akrobatske spretnosti. Na poti proti Nahi je obvezen postanek v parku ananasov, kjer je ob plantaži možno degustirati različne zvrsti ananasov, kot tudi peciva, sokove in ostale izdelke na bazi ananasov. Obiskali smo tudi turistično središče Okinawa World, kjer smo si ogledali Eisa ples, ki je značilen za Okinawo, podzemno jamo in predstavo s strupenimi kačami – Habu, ki jih je na Okinawi možno videti tudi v velikih steklenkah z žgano pijačo – Sake. Glavno mesto Okinawe – Naha je polno templjev in lepih vrtov, kjer je možno uživati v lepotah narave in arhitekture. Med najpomembnejše znamenitosti pa šteje grad Shuri, kjer so starodavni kralji Okinawe gostili plemeniteže z Japonske in Kitajske. Prosti čas smo preživljali tudi v sprehodih po glavni ulici Kokusai Dori, ki je dolga skoraj dva kilometra in je polna kafičev, trgovin s suvenirji in restavracij, kjer smo preizkusili tudi razne dobrote.
Po Okinawi smo se odpravili proti Kyotu, stari prestolnici Japonske, kjer so nas prisrčno sprejeli prijatelji iz Rindo šole karateja. Med treningi smo obiskali tudi cesarsko palačo, v mestu Nara pa park s srnami, ki se prosto sprehajajo med obiskovalci, in največjo leseno zgradbo na svetu, v kateri se nahaja 15 metrski kip Buddhe. V Kyotu smo bili priča velikem verskem festivalu “Gion Matsuri”, kjer udeleženci v tradiocionalnih oblekah vlečejo povorko 31 vozov, ki merijo tudi do 25 metrov v višino. Ob povorki je bilo videti tudi veliko deklet, oblečenih v Geishe.
Za mlajša člana je bila posebna izkušnja Zen center Inkukai v Kameoki, kjer sta za en dan preizkusila asketsko življenje menihov z napornimi meditacijami.
S potovanja smo se vrnili utrujeni, vendar polni novega znanja, ki ga bomo z veseljem prenesli na ostale člane kluba.
Na koncu se moramo še posebej zahvaliti sponzorjem študijskega potovanja, brez katerih bi bila izvedba takšnega zahtevnega projekta nemogoča.
